Kaj morate delodajalci vedeti o preverjanju podatkov o PCT pogojih zaposlenih?

Epidemija COVID-19 prinaša  mnoge izzive tudi na področju ustrezne obdelave osebnih podatkov v okviru delovnih razmerij. V zadnjem času je še posebej aktualno vprašanje, kako ustrezno rokovati z osebnimi podatki delavcev za namen preverjanja izpolnjevanja PCT pogojev. Potrebno je upoštevati, da je za zakonito pridobivanje in obdelavo zdravstvenih osebnih podatkov v zvezi z izpolnjevanjem PCT pogojev odgovoren delodajalec, ki je lahko podvržen tudi prekrškovnim sankcijam.

Spodaj je na pregleden način predstavljena aktualna ureditev glede načina pridobivanja, obdelave in hrambe osebnih podatkov delavcev v povezavi s PCT pogoji, ki je vsebovana v trenutno veljavnih vladnih odlokih, in bistvene dileme, ki se v zvezi z njo odpirajo. Prav tako so izpostavljeni deli obstoječe ureditve, ki bi bili lahko sporni z vidika varstva osebnih podatkov in bi utegnili biti deležni sprememb v prihodnjih mesecih.

1) Prvi položaj – pogoj PCT je za vaš sektor obvezen

Obvezno uporabo pogoja PCT trenutno urejata dva glavna vladna akta (morebitnih predpisov, ki posebej urejajo določene dejavnosti ali sektorje, ne obravnavamo). Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/21, v nadaljevanju: Odlok o načinu izpolnjevanja PCT pogoja) določapodročja obvezne uporabe PCT pogoja za zaposlene. Z Odlokom o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 126/21, v nadaljevanju: Odlok o načinu ugotavljanja PCT pogoja) pa je podrobneje določen način preverjanja izpolnjevanja PCT pogojev.

Po trenutni ureditvi velja, da morajo PCT pogoj izpolnjevati vsi zaposleni, ki pri opravljanju dela prihajajo v neposreden stik z drugimi osebami oziroma so udeležene v okoljih ali dejavnostih v Sloveniji, kjer obstaja neposredna nevarnost za izbruh okužbe in širjenje okužb s COVID-19 in s tem nevarnost za zdravje oseb, ki delajo v tem okolju ali uporabnikov storitev. Tovrstna področja so določena enotno, med katera med drugim spadajo dejavnosti ponujanja in prodaje blaga in storitev, dejavnosti športnih programov, športnih tekmovanj ter športno rekreativne dejavnosti v zaprtih prostorih, dejavnosti avtotaksi prevozov, dejavnosti na deloviščih in na skupnih deloviščih v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu itd.

Način preverjanja obveznega izpolnjevanja PCT pogojev

Photo by Claudio Schwarz on Unsplash

Odlok o načinu izpolnjevanja PCT pogoja v primeru obveznega izpolnjevanja PCT pogojev določa, da preverjanje PCT pogoja organizirajo odgovorne osebe, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela. Če je pogoj PCT v vašem primeru obvezen, ste torej delodajalci upravičeni, da preverite izpolnjevanje pogoja PCT neposredno na podlagi Odloka o načinu izpolnjevanja PCT pogoja. Preverjanje izpolnjevanja pogoja se opravlja z dokazili iz 2. členanavedenega odloka, kot so COVID potrdilo EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljenim s kodo QR ter druga dokazila o (samo)testiranju, cepljenju  in prebolelosti.   

Veljavni Odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja PCT pogojev v 2. členu določa, da v primeru, da se kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT predloži digitalno COVID potrdilo EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljeno s kodo QR, oseba, določena za preverjanje izpolnjevanja PCT pogoja, slednjega preveri z aplikacijo za odčitavanje kode QR, ki jo zagotavlja in z njo upravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Če pa se kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT predloži drugo potrdilo oziroma dokazilo v skladu z veljavnimi odloki oseba iz prejšnjega člena izpolnjevanje pogoja preveri z vpogledom v to potrdilo oziroma dokazilo. Določeno je tudi, da se preverjanje opravi, kadar je iz dejanja oziroma ravnanja osebe, za katero se preverja izpolnjevanje pogoja PCT, mogoče zanesljivo sklepati, da je oseba privolila v vpogled v svoje osebne podatke.

Navedeno pomeni, da lahko delodajalci v primeru obveznega PCT pogoja preverjate izpolnjevanje PCT pogoja bodisi (i) z aplikacijo za odčitavanje kode QR v primeru predložitve digitalnega ali papirnatega digitalnega COVID potrdila EU s strani delavca, bodisi (ii) z vpogledom v dokazilo oziroma potrdilo, če se predloži kakšno drugo potrdilo oziroma dokazilo.

Glede pogoja za preverjanje, da je iz dejanja oziroma ravnanja osebe, za katero se preverja izpolnjevanje pogoja PCT, mogoče zanesljivo sklepati, da je oseba privolila v vpogled v svoje osebne podatke, pa pojasnjujemo, da gre po vsej verjetnosti za neke vrste »navidezen« pogoj.

Kot je opozoril že IP v svojem mnenju št. 07121-1/2021/1415 z dne 9.8.2021, je med drugim problem Odloka o načinu ugotavljanja PCT pogoja, da povsem nepotrebno in zavajajoče uvede »privolitev v vpogled v svoje osebne podatke« v drugem odstavku 2. člena, saj pri obveznem preverjanju izpolnjevanja pogoja PCT nikakor ni mogoče govoriti o privolitvi, ki bi izpolnjevala vsaj osnovne pogoje za to, da bi sploh lahko govorili o privolitvi. Vsaka privolitev mora biti namreč prostovoljna izjava volje, prostovoljnost oziroma svobodnost izjavljene volje pa se presoja tudi po tem, ali lahko posameznik brez posledic takšno privolitev zavrne.

Iz stališča IP izhaja, da gre za neke vrste »nepravo« in zavajajočo podlago oziroma pogoj, ki na preverjanje pravzaprav sploh naj ne bi imel učinka in da naj bi bilo preverjanje pogoja PCT na zgornje načine obvezno, saj Odlok o načinu izpolnjevanja PCT pogojev predpisuje, da delodajalec lahko uporabi ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo in zdravje pri delu, in predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če delavec ne izpolnjuje PCT pogoja. Interpretacija IP gre v smer, da bi že sama zavrnitev predložitve predpisanega dokazila s strani delavca lahko imela za posledico izvedbo določenih ukrepov s strani delodajalca.

Kljub temu pa opozarjamo na previdnost uporabe ukrepov zoper delavca v primeru, , če delavec ne bi želel predložiti ustreznega potrdila oziroma dokazila na vpogled, pri tem pa bi npr. trdil, da pogoj PCT izpolnjuje in da ima za to ustrezno potrdilo. Glede na nejasnost pogoja, da je iz dejanja oziroma ravnanja osebe, za katero se preverja izpolnjevanje pogoja PCT, mogoče zanesljivo sklepati, da je oseba privolila v vpogled v svoje osebne podatke, bi bila mogoča tudi interpretacija, da ima delavec možnost zavrniti predložitev dokazila. V takšnem primeru bi se pojavilo vprašanje, ali mora delodajalec zagotoviti preverjanje pogoja na drug način (npr. s prejemom informacije o izpolnjevanju pogoja PCT s strani delavca preko npr. izjave delavca, kot so to nakazovale smernice IP pred sprejemom odlokov), in ne sme uporabiti ukrepov zoper delavca, če ta na drug način izkaže, da izpolnjuje pogoj PCT.

Zapletenost razmerij in visoka tveganja vsekakor narekujejo, da se v takšnih primerih po nasvet obvezno obrnete na ustreznega pravnega strokovnjaka.    

Na kaj mora biti delodajalec še pozoren?

Poudarjamo, da je tudi v primerih preverjanja izpolnjevanja PCT pogojev skladno z zgornjima vladnima odlokoma delodajalec zavezan upoštevati vsa načela varstva osebnih podatkov. Tako je delodajalec na podlagi odlokov upravičen zgolj do preveritve informacije o izpolnjevanju pogoja PCT na zgoraj naveden načine, ne sme pa zbirati in hraniti zdravstvenih izvidov in potrdil o cepljenju / prebolevnosti / testiranju. Prav tako izpostavljamo, da je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) v svojem mnenju št. 07121-1/2021/1325 z dne 26. 7. 2021 poudaril, da delodajalec vseh pridobljenih podatkov glede PCT pogojev ni upravičen beležiti v svoje evidence (npr. čas testa, datum jemanja brisa, datum prejetega cepiva, vrsta cepiva, številka zdravstvenega zavarovanja zaposlenega itd.), temveč zgolj podatke, ki so nujno potrebni za dosego namena. Po mnenju IP tako ne bi bilo dopustno voditi evidence o tem, kateri pogoj PCT posamezni delavec izpolnjuje, temveč eventualno le, ali delavec izpolnjuje predvidene pogoje PCT (torej katerikoli pogoj) in verjetno podatek, do kdaj bo delavec izpolnjeval pogoj PCT.  

2) Drugi položaj – pogoj PCT za vaš sektor ni obvezen

Na podlagi nedavno uveljavljenega Odloka o načinu izpolnjevanja PCT pogoja se je nedvomno občutno zmanjšalo število tistih izvajalcev dejavnosti, za katere ni predpisano obvezno izpolnjevanje PCT pogojev. V primeru, da kljub temu ne izpolnjujete pogojev za obvezno uporabo PCT pogoja, pa je obdelava osebnih zdravstvenih podatkov podvržena drugačnim zahtevam, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Veljavni način preverjanja izpolnjevanja PCT pogojev

Po 5. členu Zakona o varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: ZVZD-1) mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu. Delodajalec je na podlagi 48. člena ZDR-1 v potrebnem obsegu upravičen tudi do obdelave osebnih podatkov v zvezi z izvajanjem teh ukrepov.

Če torej kot delodajalec želite izvajati prej omenjene ukrepe, ki so po svoji naravi namenjeni preprečevanju širjenja okužb s COVID-19, morajo biti le-ti pripravljeni v skladu z ZVZD-1 in usklajeni s pristojnimi strokovnimi službami. Tukaj gre zlasti za izdelavo ocene tveganj, na podlagi katere se nato izdela izjavo o varnosti, ki predstavlja podlago za izvajanje tovrstnih ukrepov. V primeru izpolnjevanja navedenih pogojev smete v potrebnem obsegu obdelovati tudi s tem povezane osebne podatke svojih zaposlenih.

Glede metode, s katero se ugotavlja obstoj PCT pogojev, velja spomniti, da veljavni vladni akti določajo posebne načine preverjanja (uporaba aplikacije ali vpogled v dokazilo) le v primeru, ko je izpolnjevanje PCT pogojev določeno kot obvezno. Iz tega izhaja sklep, da uporaba tovrstnih metod preverjanja izpolnjevanja PCT pogojev, ki niso specifično predvidene v ustrezni pravni podlagi, ne bi bila primerna za situacije, kjer torej preverjanje PCT pogojev ni določeno kot obvezno z ustreznim vladnim aktom. V takšnih primerih po presoji vseh okoliščin bi bil glede na dosedanja mnenja IP delodajalec verjetno upravičen zgolj do prejema informacije o izpolnjevanju pogoja PCT (npr. preko podpisane izjave delavca), nikakor pa ne pa do preveritve izpolnjevanja preko vpogleda ali prejema dokazila o izpolnjevanju PCT pogoja. Posledično tudi ni dovoljeno kakršnokoli shranjevanje dokazil. Prav tako ne bi bilo dopustno voditi evidence o tem, kateri pogoj PCT posamezni delavec izpolnjuje, temveč eventualno le, ali delavec izpolnjuje predvidene pogoje PCT (torej katerikoli pogoj) in v določenih primerih morda podatek, do kdaj bo delavec izpolnjeval pogoj PCT.  

V primeru, da se torej odločite za pripravo ukrepov, ki bi bili zajeti v oceno tveganja in bi posledično temeljili na izdelani izjavi o varnosti, bi bil glede na vsake konkretne okoliščine verjetno zakonit zgolj prejem informacije o izpolnjevanju PCT pogojev, ne pa njihova preveritev. Prav tako bi se morala evidenca o zbranih podatkih voditi skladno s predpisi o varnosti osebnih podatkov in bi morala vsebovati minimalen obseg podatkov, kot je bilo opisano zgoraj.

Glede na mnenja IP menimo, da privolitev delavca za obdelavo podatkov o PCT pogoju ne bi bila ustrezna podlaga in vam svetujemo, da se je izogibate.  

3) Kakšne spremembe lahko pričakujete v prihodnosti?

Kot rečeno, Odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja PCT pogoja določa, da delodajalec izpolnjevanje PCT pogojev preverja bodisi preko aplikacije, bodisi z vpogledom v drugo relevantno potrdilo oziroma. Pred sprejemom vladnih odlokov je IP v svojih mnenjih konsistentno zavzemal mnenje, da tudi v primeru obveznega pogoja PCT ne obstaja obveznost predložitve zdravstvenega izvida s strani delavca, temveč je delodajalec upravičen prejeti zgolj informacijo z izvida. Kot izhaja iz mnenja IP št. 07121-1/2021/1325 z dne 26. 7. 2021 bi lahko delodajalec le izjemoma v specifičnih konkretnih okoliščinah utemeljil, da mora biti prepričan o dejstvu, da zaposleni izpolnjuje pogoje ukrepov, ki jih je določil delodajalec (ker npr. z drugimi ukrepi v organizaciji, kot je nošenje mask, zagotavljanje razdalje ipd. ni mogoče zagotoviti zadostne varnosti za zdravje zaposlenih), ter tako zahteval tudi dokazilo na vpogled. IP se je torej postavil na stališče, da naj bi bilo preverjanje vsebine dokazil bolj izjema kot pravilo in bi se uporabljalo zgolj takrat, ko bi bilo to nujno potrebno.

Smernice oziroma mnenja, ki jih je IP izdal do sedaj v zvezi s preverjanjem PCT pogojev, bi torej lahko v določeni meri nasprotovala aktualni ureditvi, vsebovani v veljavnih vladnih odlokih. Prav tako je ureditev v vladnih odlokih zavajajoča, nejasna in neustrezna v delu, kjer določa, da se preverjanje opravi, kadar je iz dejanja oziroma ravnanja osebe, za katero se preverja izpolnjevanje pogoja PCT, mogoče zanesljivo sklepati, da je privolila v vpogled v svoje osebne podatke Nenazadnje pa se postavlja tudi vprašanje, ali se lahko način preverjanja PCT pogojev in s tem povezana obdelava podatkov sploh ureja z vladnimi odloki, ali pa bi navedeno tematiko moral urejati zakon.

Glede na navedeno bo zanimiva pričakovana odločba Ustavnega sodišča, ki bo na podlagi zahteve IP za presojo ustavnosti med drugim presojala ustavnost Odloka o načinu ugotavljanja PCT pogoja. Čeprav v zahtevi za presojo ustavnosti niso izpostavljeni vsi problematični vidiki trenutne ureditve na podlagi vladnih odlokov, vseeno upamo, da bo Ustavno sodišče uporabilo svoja pooblastila in širše nakazalo smernice ustreznega ravnanja z osebnimi podatki v primeru PCT pogojev. Po našem mnenju lahko pričakujemo, da bo šla prihodnja ureditev preverjanja PCT pogojev v okviru delovnih razmerij (še) bolj v smer, ki jo je v svojih mnenjih zavzel IP.

Velja pa posebej opozoriti, da je do izdaje odločbe Ustavnega sodišča potrebno spoštovati določbe obeh vladnih odlokov, tj. izvajati ustrezne metode preverjanja izpolnjevanja PCT pogojev glede na tip dokazila, ki ga zaposleni predloži, sicer se lahko kot delodajalec znajdete v inšpekcijskem postopku, ki utegne imeti neugodne posledice.

Timotej Kozar, ustanovni partner

Iza Senčar, pripravnica

VIRI:

  • Uredba EU 2016/679 z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov – Splošna uredba o varstvu podatkov,
  • Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE in 119/21 – ZČmIS-A),
  • Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11),
  • Odlok o načinu ugotavljanja izpolnjevanja pogojev prebolevnosti, cepljenosti in testiranja v zvezi z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 126/21),
  • Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/2021),
  • Mnenje IP št. 07121-1/2021/1363 z dne 3. 8. 2021,
  • Mnenje IP št. 07120-1/2021/385 z dne 27. 7. 2021,
  • Mnenje IP št. 07121-1/2021/1325 z dne 26. 7. 2021,
  • Mnenje IP št. 07121-1/2021/1297 z dne 21. 7. 2021,
  • Mnenje IP št. 07121-1/2021/1039 z dne 3. 6. 2021,
  • Mnenje IP št. 07121-1/2021/1025 z dne 1. 6. 2021.

Prispevki iz podobnih kategorij

No Results Found

The page you requested could not be found. Try refining your search, or use the navigation above to locate the post.

Bodite na tekočem

Naročite se na uporabne vsebine za podjetja

Spremljajte nas na družbenih omrežjih